Pogosta vprašanja

Kaj je kuhinjski dnevnik odpadne hrane?

Kuhinjski dnevnik odpadne hrane je dnevnik beleženja količin odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvu. Poleg tega, da beležimo vrsto hrane, ki jo zavržemo (na primer pekovski, mlečni izdelki, testenine), beležimo tudi sestavo odpadne hrane – užitni ali neužitni del. Užitni del je hrana, ki bi bila še vedno primerna za uživanje za ljudi, neužitni del pa so na primer koščice, lupine in olupki. Za vsako vrsto odpadne hrane označimo tudi podatke o tem, kako smo z njo ravnali – ali smo jo zavrgli na primer med biološke odpadke ali na kompost.
Pri izpolnjevanju dnevnika si pomagajte s spustnimi seznami in legendo.

Zakaj merimo količine odpadne hrane z metodo kuhinjskega dnevnika?

Merjenje količin odpadne hrane v gospodinjstvih je zaradi različnih načinov ravnanja z njo zapleteno. Del odpadne hrane iz gospodinjstev oddamo v javni sistem ravnanja z odpadki (zabojniki za biološke odpadke), določen del odpadne hrane pa konča zunaj javnega sistema ravnanja z odpadki – kompostiranje v hišnih kompostnikih, kanalizacijsko omrežje, krma za živali ipd.
S kuhinjskim dnevnikom odpadne hrane bomo z vašo pomočjo pridobili podatke o količini odpadne hrane in ravnanju z njo, razlogih za njen nastanek, njeni sestavi (užitni, neužitni del) ter vrsti hrane, ki jo v slovenskih gospodinjstvih najpogosteje zavržemo, s tem pa bomo dopolnili oziroma nadgradili podatke, ki jih vsako leto objavi Statistični urad Republike Slovenije (SURS).

Zakaj bi vaše gospodinjstvo sodelovalo?

Z izpolnjevanjem kuhinjskega dnevnika lahko tudi v vašem gospodinjstvu preverite, koliko hrane zares zavržete ter katera hrana vam največkrat ostaja. S temi rezultati boste lažje sprejeli majhne spremembe v vsakdanjem življenju in tako prihranili denar.
Poleg tega se boste s svojimi podatki pridružili preostalim slovenskim gospodinjstvom, ki izpolnjujejo kuhinjske dnevnike, ter s tem pripomogli k pridobivanju bolj natančnih podatkov o tem, koliko hrane v Sloveniji zavržemo v gospodinjstvih. Kakovostni podatki so osnova za pripravo učinkovitih ukrepov za zmanjševanje oziroma preprečevanje nastajanja odpadne hrane.

Kdo lahko sodeluje?

Sodeluje lahko vsak. Priporočamo samo enega registriranega uporabnika na gospodinjstvo, da se podatki ne podvajajo. Sodelovanje je prostovoljno.

Kdo v gospodinjstvu naj vodi dnevnik?

Oseba, ki v vašem gospodinjstvu najbolje pozna vsa opravila v zvezi s pripravo hrane, pri katerih nastaja tudi odpadna hrana, drugi družinski člani pa naj ji pri tem pomagajo.
Ne pozabite, da je treba beležiti hrano, ki jo zavrže kateri koli član vašega gospodinjstva.

Kako dolgo je treba voditi dnevnik?

Dnevnik izpolnjujte sedem dni zaporedoma.
Izberite teden, ki je za vas najbolj običajen. Ne izberite na primer tedna, ko ste na počitnicah ali imate več dni zaporedoma goste. Prvi dan registracije pomeni tudi prvi dan beleženja količin odpadne hrane.

Kako merimo količino odpadne hrane?

Vsako hrano, ki jo nameravate zavreči, stehtajte s kuhinjsko tehtnico. Če nimate tehtnice, skušajte količino čim natančneje oceniti. Podatek o stehtani ali ocenjeni količini (masi) hrane, ki jo boste zavrgli, in enoto, v kateri ste jo izrazili, vpišite v razpredelnico (na primer 1 kg, 20 dag, 160 g).
Podatke beležite čim bolj sproti, po vsakem obroku in med obroki.
Zabeležite tudi vso hrano, ki jo zavržete na primer po čiščenju hladilnika ali zamrzovalne skrinje.

Katero odpadno hrano vpisujemo v dnevnik?

Vpisujte samo hrano, ki ste jo zavrgli doma – v vašem gospodinjstvu. Če ste določene obroke jedli v restavraciji, v službi, šoli in drugod ter se je nekaj te hrane zavrglo, tega ne vključite v dnevnik, ker te hrane niste zavrgli doma.

Ko v dnevnik beležite količino hrane, ki jo nameravate zavreči, označite tudi, ali gre pri tem za užitni ali neužitni del hrane.

Užitni del: del, ki je bil v običajnih razmerah, preden je bil zaradi različnih vzrokov (na primer pretečen rok uporabe, znaki kvarjenja, preveliki obroki) zavržen, primeren za prehrano ljudi. Primeri: star plesniv kruh, jogurt s pretečenim rokom uporabe, posušeno jabolko, ostanki kosila, makaroni z mesno omako.

Neužitni del: del, ki tudi v običajnih razmerah ni primeren za prehrano ljudi. Primeri: lupine, kosti, olupki, kavna usedlina, vsebina čajne vrečke.

Česa ne vključujemo v meritve odpadne hrane?

• hrane, ki je niste pojedli in ste jo dali za prehrano drugim osebam znotraj ali zunaj vašega gospodinjstva, saj ta hrana ni bila zavržena,
• hrane, ki ste jo namensko pripravili za prehrano živali,
• embalaže, v katero je pakirana hrana, ki ste jo zavrgli,
• papirnatih robčkov, serviet in brisač, ki jih uporabljate pri pripravi in uživanju hrane,
• vode, ki ste jo uporabili za pripravo hrane (za pranje, namakanje, kuhanje ipd.).

Primer izpolnjenega dnevnika

Na sliki si lahko ogledate primer izpolnjenega dnevnika. Pri izpolnjevanju si pomagajte z legendo.

Danes nisem zavrgel/a hrane. Kako to vpišem?

V primeru, da na dan izpolnjevanja dnevnika ne zavržete hrane, izberite gumb »Danes nismo zavrgli hrane«.

Želim popraviti vnos v dnevnik. Kaj pa sedaj?

V primeru, da ste se zmotili pri vnosu v dnevnik lahko to storite za dva dni nazaj. V primeru težav pri popravljanju nam pišite preko spletnega obrazca ali na kontaktni e-mail naslov: info@samo1planet.si. Vnos vam bomo popravili v dveh do treh delovnih dneh.

Kaj se zgodi sedmi dan, ko zaključim z dnevnikom?

Kuhinjski dnevnik izpolnjujete sedem dni zapored. Osmi dan imate še vedno čas za dopolnitev dnevnika za nazaj. Rezultate za vaše gospodinjstvo si boste lahko ogledali od devetega dne naprej. Rezultati bodo na voljo do 5. 1. 2024.

Zaupnost podatkov

Zaupnost podatkov je zagotovljena. Podatki, ki jih boste vpisali v dnevnik, bodo uporabljeni samo za namen projekta. Posamični podatki ne bodo nikjer navedeni ali objavljeni; obdelali in analizirali se bodo v posplošeni (sumarni) obliki. Rezultati analiz bodo objavljeni v obliki združenih podatkov (na primer kot povprečja, vsote, deleži). Več si lahko preberete v rubriki Varnost & zasebnost.

Avtorske pravice

Ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE si pridržuje pravico, da kadar koli spremeni, dodaja ali odstrani vsebino spletne strani www.samo1planet.si na kakršen koli način, delno ali v celoti, ne glede na razlog in brez predhodnega opozorila. Vsi uporabniki vso objavljeno vsebino uporabljajo na lastno odgovornost.
Vsebina, objavljena na spletnih straneh www.samo1planet.si, je last partnerjev projekta LIFE IP CARE4CLIMATE in je v zakonsko dovoljenem okviru predmet avtorske zaščite ali drugih oblik zaščite intelektualne lastnine.
Dokumenti, objavljeni na teh spletnih straneh, se lahko uporabljajo izključno v nekomercialne namene, in se ne smejo spreminjati, prepisovati, razmnoževati, ponovno objavljati ali kako drugače razširjati v komercialne namene brez izrecnega pisnega dovoljenja vodilnega partnerja projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
Vse reprodukcije ali primerki vsebine teh spletnih strani morajo ohraniti tudi vse navedene označbe avtorskih pravic, drugih obvestil o pravicah intelektualne lastnine ali obvestil o drugih pravicah (© CARE4CLIMATE 2024– Vse pravice pridržane).
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE aktivno uveljavlja pravice do intelektualne lastnine v največjem možnem obsegu, ki jih omogoča zakonodaja.